Pomladno prebujanje

Zgodnja pomlad prinaša s sabo obljubo nečesa novega in svežega, pa hkrati slovo od mrzle zime. Prelom obeh letnih časov je priložnost za razmislek o minevanju in navezanosti. Zima nam je morda načela zdravje, mraz nam je v zadnjih tednih že pošteno grenil vsakdan, pa vendar… Ali bomo v avgustovskem vročinskem valu še vedno gojili take občutke do mraza? Na drugi strani nam pomlad prinaša dolge, vedno toplejše dneve, ki obetajo svežino, nove pomladanske pridelke in obilje, pa vendar… Bomo preobjedeni s prepolnimi trebuhi, na večer Velikonočnega ponedeljka še s pričakovanjem zrli v svoje krožnike?

Kakor je v vsaki slabi stvari nekaj dobrega, tako je v vsaki dobri stvari nekaj slabega. Obe pa nepreklicno minevata in že v naslednjem trenutku je lahko vse drugače.

V budizmu velja, da trpljenje v življenju povzročajo čustva, pravzaprav odziv naših zaznavanj na našo okolico in egoistično postavljanje sebe kot od sveta ločene entitete. Zato je lahko prelom med zimo in pomladjo priložnost, da se ozremo vase in razčlenimo, zakaj nas prihajajoča toplota vse bolj veseli in zakaj se z veseljem poslavljamo od zime. Bomo pomlad lahko zadržali v rokah in bo trajala večno, kako bomo preskočili vroče poletje in kako se bomo izognili naslednji mrzli zimi? Nemogoče. Razen, če ne bodo našega koncepta pomladi prve regratove lučke ponesle v zimo in ga odložile na snežakovem klobuku, naš um pa bo enako radosten v snežnem zametu ali s šopkom zvončkov v rokah.

Ko torej piskamo prve pomladne melodije na žareče rumene trobentice, pustimo trenutek, da mine in ga ne vežimo nase. Osvobojeni navezanosti stopimo v prihajajočo pomlad. Navezanost je namreč tista, ki veže.

Zimsko dihanje

Pretekli mesec je z delavnico pranayame na povabilo glavne učiteljice Mire Peunik v Celju gostoval Domagoj Orlić. Na predavanju nam je ponudil svoj osebni pogled v prasko joge in nas navdihnil, da na jogo pokukamo tudi z drugega zornega kota. Osebno se me je najbolj dotaknil njegov napotek, da si ob ukvarjanju z jogo postavljamo vprašanje »kako moja osebna praksa vpliva na mojo okolico?« in sledimo namenu, da naše lastno ukvarjanje z jogo tudi na druge deluje koristno, da umiritev, ki jo z jogo dosežemo, prenašamo na svojo bližnjo in daljno okolico, da smo aktivni, da svoje znanje delimo z drugimi, da koristi joge niso samo naše koristi,…

Domagojeva definicija joge, »joga je sočutje«, je prav tako lepa iztočnica za razmislek, zakaj se z jogo ukvarjamo, na pomembnost dihanja pa nas je opozoril s citatom, da »ima učitelj eno samo nalogo – učencu podari njegov lastni dah«.

Delavnica pranayame je bila seveda najbolj namenjena dihanju, kar nas je spet spodbudilo k razmisleku, kako pomembno je dihanje v življenju. Pomembnejše od hrane in vode, brez katere lahko človeško telo preživi bistveno daljši čas kot brez diha. In kako malo pozornosti pravzaprav namenimo dihanju v tem kontekstu. Dihamo plitko, napeto, nesproščeno. Dihamo slab, onesnažen zrak. Dihamo brez zavedanja.

Pravilno dihanje pa je pogoj za zdravo življenje in ima blagodejen vpliv tudi v primeru različnih zdravstvenih težav. Na delavnici pranayame smo se seznanili z osnovnimi tehnikami dihanja, namenom in cilji pranayame, ki so nadzor dihanja, razvijanje zbranosti, uvod v meditacijo in uravnoteženje prane v telesu. Za začetek pa naj bo v napotek to, da se zavemo svojega dihanja, ga opazujemo in ozavestimo, z osredotočanjem na dih bomo ne samo lažje umirili svoj um, pač pa zavestno povečevali njegovo kvaliteto. Če bomo zavestno dihanje iz vadbe joge počasi prenesli v vsakodnevno življenje, bo to dobra popotnica za naše zdravje.

Začnimo torej z dolgim vdihom in izdihom in naj ta ritem traja čim dlje…

Decembrske (za)obljube

Vadba joge se tudi v decembru uspešno nadaljuje, ta predpraznični čas pa je še posebej namenjen dobrohotnost, iskrenost in sočutju. Predpraznični mrzlici skušamo kljubovati v stanju umirjenega uma in morda takrat pomislimo, kako dobrohotnost zadržati ne samo čez praznike, pač pa še daleč v naslednje leto. Naj bo to naša novoletna zaobljuba.

Pri vadbi joge nam zadovoljstvo daje zavedanje, da se v tem času posvetimo samim sebi, negovanju uma in telesa ter doseganju ravnotežja med umom, telesom in dihanjem. Ponesimo ta občutek tudi ven, iz dvorane in negujmo dobre misli in ravnovesje tudi v odnosih z drugimi.

Če mislimo dobro, govorimo dobro in delamo dobro, se lahko iz tega rodijo samo dobre stvari, kajne?

Hvaležni sva za priložnost, da nas je povezala joga, saj tudi ob vas rasteva in se učiva. Veseliva se joge z vami tudi v prihajajočem letu, v kolažu novih izkušenj in spoznanj.

Stopimo v novo leto           

malo bolj modri,

zaljubljeno rdeči,

rumeno ožarjeni,

za kanček naivno zeleni,

zakaj pa ne črno-beli …

… da ni mavrica samo privid?

Vse dobro vsem vam!

Jesensko umirjanje

Jesen je čas spravila pridelkov in postopnega umirjanja narave. Tudi naša joga se je utirila v tak naravni ritem.

V septembru in oktobru so se počasi oblikovale skupine, vadba joge pa je postala stalnica v našem življenjskem ritualu. Andreja uspešno vodi skupino ob torkih in petkih v prostorih Ljudske univerze (16.15 – 17.15), Mojca pa ob torkih in četrtkih v Teozofski knjižnici in bralnici Alme Karlin (17.30 – 18.30).  Obe sva veseli, ker se je mnogo novih obrazov pridružilo vadbi in upava, da bova tudi v prihodnje uspešno širili veselje do joge.

Vse skupine so se umirjenemu ritmu narave pričele približevati tudi z meditacijo. Meditacija je pomemben del vadbe zen joge, pravzaprav je to njen prvinski značaj, saj je telesni aspekt postal pomemben šele kasneje. Z meditacijo zaustavljamo telo in misli, »v red spravimo« um,  »ukrotimo opico v glavi« ali preprosto – negujemo um.

Vsak začetek je težak, zavedava se, da je tudi sedenje v meditaciji za marsikoga med nami velik korak. Ne samo, da nas na začetku telo »ne uboga«, bolijo nas noge, hrbet, poleg tega se nam pojavljajo  vprašanja, zakaj sem tu, ni nam všeč, razmišljamo, kaj vse bi lahko naredili v tem času, v glavah se podijo številni drugi pomisleki, nekateri med njim povsem absurdni, drugi vsakdanji, pa potem oddaljeni v preteklost ali segajoči v neznano prihodnost.  Če smo pripravljeni na spremembe (ne samo telesa ampak tudi duha), nam bo meditacija gotovo šla bolje od rok, zato je morda prvi napotek ta, da se sedenju v tišini lepo prepustimo.

Vse potrebne napotke za meditacijo podajava na vadbah joge. Prav tako ste obveščeni o potrebnih pripomočkih (blazine), ki jih sicer lahko dobite tudi pri Andreji (blazine, polnjene z ajdovimi luščinami).

Naj se barvita jesen torej nadaljuje z uspešno meditativno prakso in prisotnostjo v tem trenutku, s stanjem uma, ki ne obsoja, ne deli in ni konceptualen. Umirjeno jesen želiva vsem skupaj.

Ravnotežje v oktobru

»A man travels the world over in search of what he needs and returns home to find it.«    George A. Moore   

(v prostem prevodu: Človek potuje po svetu, da bi našel kar potrebuje in se vrača domov, da to najde.)                 

Včeraj smo prvič pričeli z vadbo joge v prostorih Teozofske knjižnice in bralnice Alme M. Karlin na Muzejskem trgu 8 v centru Celja. Kot doma, tak je moj prvi vtis, pomeni pa ne samo domačnost, pač pa tudi prijeten prostor za umik od vsakdanjega hrupa in priložnost za umiritev telesa, uma in dihanja.

Kaj pomeni vse troje?

V jogi se ukvarjamo z vzpostavljanjem ravnotežja med telesom (redna fizična praksa, higiena, prehrana, počitek, zaščita, …), umom (redna meditacija, uskladitve s samim sabo in drugimi) in dihanjem (samouravnavanje).

»Telo  spraviti v red« pomeni odpovedati se slabim navadam, odreči se kratkotrajnim ugodnostim, sprejeti odločitev za postopne spremembe, vztrajati  v naporu z namenom doseči zdravje in zadovoljstvo, doseči umirjenost, najti ravnovesje in mir skozi zmernost pri hrani in fizični aktivnosti.  Telo spraviti v red pomeni v življenje uvesti redno holistično fizično aktivnost (npr. jogo), ki vsebuje kreativen odnos do življenja, duhovni aspekt, emocionalne odnose. Pri tem so pomembni osnovni fizični aspekti, kot so higiena telesa, redno prehranjevanje z lokalno pridelano hrano, dovolj tekočine, zdrava hrana, redni počitek in podobno, pri aspektu joge pa med drugim zaustavitev telesa v meditaciji.

»Spraviti um v red« pomeni redno meditacijo, odkrivanje tistega, kar nam povzroča nemir in nesrečo, odkrivanje tistega, kar moramo spremeniti, da se znebimo negativnih stanj in razumevanje načela, da spremenimo tisto, kar lahko in sprejmemo tisto, česar ne moremo spremeniti. Spraviti um v red pomeni tudi uskladiti se sami s sabo in z drugimi. Spraviti um v red pomeni veliko prakso meditacije, ki predstavlja »negovanje uma«.

»Spraviti dihanje v red« pomeni tudi »hrabrost bojevnika za prakso«, kar predstavlja odločenost za meditacijo – čim spravimo v red telo in um, se tudi dihanje samo vzpostavi v red. Dihanje spravimo v red na dva načina in sicer skozi gibanje pri izvajanju asan ter zadrževanj položajev in skozi mirovanje (zadrževanje položaja, meditacija sede ali v hoji). Dihanje predstavlja nit povezovanja telesa in uma, dihanja se pravzaprav na globoki ravni prvič zavemo pri jogi.

Nekaj tega spoznavamo pri naših skupnih druženjih. Zgornji opisi so tudi groba razlaga različnosti naših treningov: nekateri se zaustavimo šele ob zelo naporni in intenzivni vadbi, drugim je za umiritev zadostna že stimulacija ugodnega prostora, nekateri potrebujemo leta prakse, da v meditaciji umirimo um, drugi spet lažje umirjajo misli, nekateri stik s sabo in drugimi najdejo pri vajah v parih, spet drugi pri masaži, … Lepa stran vadbe joge pa je ta, da se ob vloženem trudu vedno pokaže napredek.  Kar je pravzaprav lepa popotnica za naš uvod v jogo.

(vir za razmislek o jogi: predavanja v okviru izobraževanja za učitelje zen yoge, 2015-17, ZYD Celje)

Oktobra se dobimo v mestu

Za nami je mesec september in vadba joge v družbenih prostorih Mestne četrti Slavko Šlander. Mesec je minil na mah, s spoznavanjem joge, sebe, svojih omejitev in zmožnosti. Upam, da sem vas vsaj nekaj uspela navdušiti, da si mi pridružite tudi v nadaljevanju jeseni. Ostale vabim, da mi morda (še kdaj) naklonite priložnost za seznanitev z jogo.

V mesecu oktobru pričenjamo z vadbo v centru mesta. Čudovit prostor Teozofske knjižnice in bralnice Alme M. Karlin me je navdušil že ob prvem obisku. Vesela sem, da se je našlo mesto v njihovem urniku tudi  za našo vadbo. Obisk knjižnice in bralnice sicer toplo priporočam tudi tistim, ki z nami ne boste redno vadili; njihova knjižnica obsega (poleg vsega ostalega seveda) tudi mnogo gradiv iz naslova joge, budizma in zen budizma, domačnost prostora pa kar kliče k prebiranju knjig v mirnem kotičku mesta.

Naša vadba bo potekala v dvorani Teozofske knjižnice in bralnice Alme M. Karlin, kjer je prostora za približno 12 oseb. Knjižnica se nahaja na Muzejskem trgu 8 v Celju, to je nasproti Osrednje knjižnice Celje, v objektu, kjer je v pritličju Karitas, knjižnica pa je v 1. nadstropju. Prosim, da na vadbo prihajate par minut prej, ker se sicer glavna vrata zaklepajo (za odpiranje pritisnite na zvonec »knjižnica« pri glavnih vratih).

Termin naše vadbe je 2x tedensko po 60 minut in sicer ob torkih in četrtkih, od 17.30 do 18.30. Ugodni rezultati se seveda kažejo ob redni vadbi, zato se priporoča udeležba v obeh terminih.  Vem, da smo mnogi razpeti med številne obveznosti, službo, družino, rekreacijo, zato bom vesela, če se mi boste za začetek pridružili vsaj enkrat v tednu.

Srčno vas vabim, da se mi v mestu prvič pridružite v torek, 3. okrobra 2017 ob 17.30 uri. Zaradi omejenega števila mest in administrativnih zadev pa vas prosim, da izpolnite spletno prijavnico pod zavihkom progami / prijava.

Lep jesenski vikend vsem skupaj!

Kako začeti

“A journey of a thousand miles begins with a single step.”  Lao Tzu   

(v prostem prevodu: Tisoč milj dolgo potovanje se začne z enim samim korakom.)

Vsem, ki ste se mi pridružili pri jogi, čestitam za prvi korak. Kakor je vsak začetek težak, tako je na svetu mnogo ljudi, ki so ta korak že storili. Septembrski uvod je bil tudi zame prvi korak in hvaležna sem vsem, ki ste me pri tem podprli.

Kolikor je ljudi, ki danes vadijo jogo, toliko je tudi razlogov, zakaj so se za vadbo odločili. Vsak med nami ima svoj osebni razlog. Moj stik z jogo je prišel iz želje, da najdem rekreativno sprostitev zase. No, poleg fizičnega aspekta sem v zen yogi našla seveda še precej več. Je pa bila telesna sprememba (na bolje, seveda) tista motivacija, ki me je prva leta »držala« k praksi.

Kolikor je vzrokov, zakaj smo se za jogo odločili, toliko je tudi različnih težav, s katerimi se začetnik sooča, odvisno od njegovih pričakovanj. V splošnem pa so vsem skupne bolečine, slaba gibljivost, težave z usklajevanjem več stvari naenkrat,  težave z zaustavljanjem, nepripravljenost na spremembe, težave z vztrajanjem v meditaciji, nezaupanje, nemir, dolgočasje, neučakanost, v vadbi ne vidimo smisla, na začetku potrebujemo daljši čas, da spoznamo vse vidike joge – da spravimo v ravnovesje telo, um in dihanje,…

Da nam bo vadba joge v veselje, imejmo v mislih, da vsaka stvar mine, tudi bolečine, nemir in nezaupanje, vadbo pa si za začetek olajšajmo z osnovnimi priporočili: vadimo v lahkih, udobnih oblačilih iz naravnih materialov, lahko smo bosi, uporaba blazin (lahko tudi odeje, debele brisače ipd.) je zaradi hladnejših tal v naši dvorani skorajda obvezna, bodimo pazljivi, da ne vadimo s polnim želodcem, na vadbo pridemo par minut pred začetkom, da se v miru pripravimo, izklopimo telefone in si ob vstopu v dvorano obljubimo, da bomo naslednjih 60 minut namenili samo sebi.

Prvi korak je za nami in potovanje se je začelo …

Zakaj sploh joga

Joga je duhovna praksa (duhovna pot), ki izvira iz Indije in pomeni združitev telesa in duha. Je metoda reševanja težav sedanjega stanja s ciljem, da premagamo sami sebe in se soočimo z resnico ter dosežemo stanje sreče, zadovoljstva in osvoboditve. Telesni aspekt joge (asane) je zelo mlad, pred njim je bil pomemben vidik zgolj meditacija. Izvor besede joga je v terminu »yogah« (sam. m. spl.) oz. »yuj« (gl.), kar pomeni ujarmiti, vpreči, združiti (prvotno vpreči žival). Joga je stara 5000 let in izvira iz Indske dolinske civilizacije.

Joga je pot, ki vodi k osvoboditvi, odrešitvi, dobrobit prakse joge pa je v vstopu v njene duhovne vidike s pomočjo telesne vadbe. Vadba asan nas vodi do globoke sprostitve in razvijanja pozornosti ter mentalne umirjenosti. Umirjeni (pozorni) um pa lahko vstopi v proces sprememb v razumevanju samega sebe in sveta, kar je pogoj za doseganje ideala joge – svobode, modrosti in sočutja.

Cilj joge je v razvijanju razumevanja sebe in drugih, da izboljšamo svoje fizično telo (da nam ne bo ovira v življenju), da spoznamo naravo svojega uma, skratka mentalno in fizično zdravje.

Naša praksa joge je zen joga, duhovna podlaga, s katero spoznamo samega sebe in predstavlja učenje onkraj besed, s telesno izkušnjo (prakso). Načela zen joge so pripeljati v red telo, dihanje in um. Zen joga je mlajša veja joge., ki se razvije v 20. st., v njej pa sledimo načelom zen (čan) budizma, ki je v 3. st. prišel iz Indije na Kitajsko. Izraz »zen« je japonska beseda za »čan« (chan), ta izhaja iz sanskrtskega izraza »dhyana«, besede za globoko meditacijo.  Zen joga tako predstavlja meditativno jogo ali jogo, v središču katere je duhovni trening (duhovna praksa) in katere glavni cilj je doseči samouresničitev. Ta cilj pa se doseže skozi negovanje pozornosti in poglobljenosti.

(vir za razmislek o jogi: predavanja v okviru izobraževanja za učitelje zen yoge, 2015-17, ZYD Celje)